Novice

O posvetu

Ameriški filozof in pedagog John Dewey (1859–1952), ki v zadnjem času bolj poglobljeno zanima tudi slovenske raziskovalce pedagogike, je v povezovanju šole z ustanovami, kot so muzeji in knjižnice, videl »združitev vsega, kar je edukacijsko«. Kot predstavnik pragmatistične pedagoške smeri, je šolo videl kot obliko aktivnega učenja, ki naj bo čim bolj življenjsko (smiselno), v to filozofijo izobraževanja pa je vključil tudi muzej. Brez muzeja si Dewey ni predstavljal »edukacije, ki bo pri vseh oblikovala sposobnosti za življenje v demokratični družbi in za oblikovanje demokratične družbe«. Deweyju se je zdelo medinstitucionalno sodelovanje temeljno za relevantno, z življenjem in ne samo s poklicem povezano učenje, saj je v šoli »veliko skrajno nepomembnih učnih vsebin«, ki so »polne naučenih dejstev, ki sploh niso dejstva, in se jih je pozneje treba odučiti«, nasprotno pa so v knjižnicah in muzejih »zbrani, vzdrževani in urejeni najboljši viri preteklosti«.

Med sodobne pedagoške izzive v teoriji in praksi gotovo sodi institucionalno partnerstvo – povezovanje ustanov predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja pa tudi izobraževanja odraslih s kulturnimi in z drugimi ustanovami. Namen takega povezovanja je kakovostnejša vzgoja in izobraževanje. Med temi ustanovami velja posebej poudariti muzeje (v najširšem pomenu besede). Po zaslugi slovenskih muzejev so učiteljem možnosti, ki jih za uresničevanje ciljev kurikuluma nudi muzej, že dodobra znane.
Tudi zapis v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS, da je eden izmed splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja »zagotavljanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in širšim okoljem« in pogoste omembe muzejev v učnih načrtih (v kontekstu ciljev, vsebin ali didaktičnih priporočil oz. strategij poučevanja) na vseh ravneh izobraževanja, napotujejo učitelje na pogosto obiskovanje muzejev. Kljub temu pa statistični podatki o komplementarnosti poučevanja kažejo, da tovrstno sodelovanje še ni izkoriščeno v zadostni meri.

Danes v Sloveniji pravih raziskav o pomenu in vplivu obiskovanja muzejev kot avtentičnih kulturnih okolij na vzgoji in izobraževanje pravzaprav nimamo, zato smo se odločili za strokovni posvet, ki je namenjen tako učiteljem na vseh ravneh izobraževanja kot kustosom muzejev in drugih inštitucij z značilnostmi muzeja, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem.

Vse te vabimo k prijavi svojega prispevka v obliki strokovnih člankov, evalvacij, analiz, študij primerov, delavnic in plakatov (predstavitev strokovnega dela, ki je še v procesu).

Na posvetu so predvideni štirje sklopi, znotraj katerih bodo prispevki razvrščeni. Teme, ki nas bodo še posebej zanimale so tako naslednje:

Učni načrti in muzeji

Povezave in analize na ravni učnih ciljev, vsebin, metod in oblik dela, pomen tacitnega znanja, izkustveno učenje, konstruktivizem, …

Medpredmetno povezovanje

V šolah in muzejih. Povezave na ravni učnih ciljev in vsebin, nadgrajevanje znanja, …

Muzeji in oblikovanje identitete

Osebna, lokalna in nacionalna identiteta, osebnostni razvoj, …

Sodobni muzejsko pedagoški pristopi

in posebnosti muzejsko-pedagoške didaktike.

Plenarne predavateljice:

Vida Koporc Sedej

Sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS

Pristojna je za državne muzeje in nevladne organizacije na področju varstva kulturne dediščine. Ukvarja se s problematiko dostopnosti muzejev in njihovih vsebin gibalno in senzorno oviranim osebam, starejšim, mladim ter otrokom. Svoje prispevke redno objavlja v strokovnih publikacijah.
Na predavanju bo spregovorila o pedagoških programih v državnih muzejih.

dr. Simona Prosen

Asistentka za področje razvojne psihologije na Oddelku za temeljni pedagoški študij; Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Osrednja raziskovalna področja avtorice so razvoj čustev in uravnavanja, navezanost, razvoj osebnosti ter delo z ranljivimi posamezniki.

Dr.Metoda Kemperl

Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Je avtorica ali soavtorica 44 znanstvenih člankov in prispevkov ter 6 znanstvenih monografij. Poleg raziskovanja baročne umetnosti in kulture jo zanima tudi pedagoška vrednost umetnosti. Leta 2012 je s sodelavci zasnovala nov 2. stopenjski študij muzejske pedagogike.
V predavanju bo spregovorila o državljanski vzgoji v umetnostnih muzejih.

Dr. Rajka Bračun Sova

Umetnostna zgodovinarka in doktorica znanosti na področju izobraževanja učiteljev

Kot zunanja sodelavka – asistentka je na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani vključena v izvajanje predmetov na področju umetnostne zgodovine, estetske vzgoje in muzejske pedagogike.
V predavanju bo spregovorila o razmerju med šolsko in muzejsko pedagogiko.

Dr. Staša Tome

Doktorica bioloških znanosti in muzejska svetnica, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

. Njeno delovno področje je interpretacija in komuniciranje naravne dediščine, ki obsega pripravo in vodenje razstavnih projektov, programov za obiskovalce, vrednotenje razstav in obrazstavnih programov, vodenje prostovoljskega dela in stike z javnostjo. Je avtorica več poljudno-znanstvenih znanstvenih in strokovnih člankov ter zabavno-poučnih publikacij za otroke in mladostnike.
Na predavanju bo spregovorila o povezovanju muzejskih programov z učnimi načrti slovenskih šol.

Program posveta

- Štefan Krapše, organizacijski vodja posveta, EDUCA izobraževanja
- Izr.prof. Dr.Metoda Kemperl, programski vodja, PeF Univerze v Ljubljani
- Dr.Aleksandra Berberih Slana, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije
- Damjana Pečnik, Ministrstvo RS za kulturo – državna sekretarka

- Vida Koporc Sedej, Ministrstvo RS za kulturo : PEDAGOŠKI PROGRAMI V DRŽAVNIH MUZEJIH Preberi povzetek ...
- Asist.dr.Rajka Bračun Sova, umetnostna zgodovinarka : O RAZMERJU MED ŠOLSKO IN MUZEJSKO PEDAGOGIKO Preberi povzetek ...

- asist.dr. Simona Prosen; PeF Univerze v Ljubljani : RAZVOJNE ZNAČILNOSTI MLADOSTNIŠTVA Preberi povzetek ...
- dr. Staša Tome, muzejska svetnica, Prirodoslovni muzej Slovenije : POVEZOVANJE MUZEJSKIH PROGRAMOV Z UČNIMI NAČRTI Preberi povzetek ...

A. Tematski sklop SODOBNI MUZEJSKO-PEDAGOŠKI PRISTOPI IN POSEBNOSTI MUZEJSKO-PEDAGOŠKE DIDAKTIKE:

Mag. Kristina Preininger, Narodna galerija Ljubljana : GALOVA SOBA V NARODNI GALERIJI

Matic Praznik, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče : VPLIV VIRTUALNIH MUZEJEV NA KONČNI IZDELEK

Lucija Cvjetković, Moderna Galerija Ljubljana : MUZEJSKO- PEDAGOŠKI PRISTOPI PRI POSREDOVANJU MODERNE IN SODOBNE UMETNOSTI UČENCEM IN DIJAKOM RAZLIČNIH STAROSTI IN KULTURNIH OZADIJ V MODERNI GALERIJI, MUZEJU SODOBNE UMETNOSTI METELKOVA IN BOLNIŠNIČNI ŠOLI LEDINA

Nika Damjanovič, Muzej in galerije mesta Ljubljane : MUZEJ V MALEM B.

 

B. Tematski sklop MEDPREDMETNO POVEZOVANJE V ŠOLAH IN MUZEJIH:

Mag.Natalija F.Kocjančič, Zavod RS za šolstvo : VLOGA IN POMEN LIKOVNEGA IZRAŽANJA TER SPODBUJANJA ROČNIH SPRETNOSTI V CELOSTNEM RAZVOJU OTROK IN MLADOSTNIKOV

Mag.Katja Kozjek Varl, OŠ Malečnik : SODOBNA UMETNOST IN MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

Bernarda Podlipnik, Zavod Sv.Stanislava Ljubljana/Škofijska klasična gimnazija : UMETNOSTNA ZGODOVINA-STIČIŠČE POTI ZA DIJAKOVO POT SAMOSPOZNAVANJA

Tina Kočevar, OŠ Jurija Vege Moravče : SLIKE PRIPOVEDUJEJO-POGLOBITEV IZKUŠNJE IZ GALERIJE V ŠOLSKI UČILNICI C. Tematski sklop

 

C. Tematski sklop UČNI NAČRTI IN MUZEJI:

Dr.Andreja Breznik, Narodni muzej Slovenije: KAJ VPLIVA NA OBISK ŠOLSKIH SKUPIN

Tina Poljšak, Zavod Znanje Postojna/Notranjski muzej Postojna: RAZSTAVA MUZEJ KRASA SKOZI UČNI NAČRT

Tanja Verboten, Muzej Velenje: NE (LE) ŠOLA IN NE (LE) MUZEJ – PEDAGOŠKI PROGRAMI MUZEJA VELENJE

Ana Vrtovec Beno in Petra Gorenc, Gorenjski muzej Kranj: »TUKAJ JE ŽIVEL…« MUZEJSKE HIŠE, KOT POMOČ PRI URESNIČEVANJU UČNEGA NAČRTA

Dr. Aleksandra Berberih Slana - direktorica in Uroš Dokl – kustos pedagog : MUZEJ MALO DRUGAČE - predstavitev inovativnih pedagoških programov v Muzeju narodne osvoboditve Maribor

PREDSTAVITEV PLAKATOV:

  • • Ajda Kozjek, Tehniški muzej Slovenije : ZGODBE IZ POŠTNE TORBE
  • • Ana Katarina Ziherl, Tehniški muzej Slovenije : DIZIT DNEVI ZNANOSTI IN TEHNIKE ter MUZEJ NA OBISKU V ŠOLI, ŠOLA NA OBISKU V MUZEJU
  • • Marija Mojca Ažman, CŠOD Ljubljana : RAZISKUJEMO EMONO NA DNEVU DEJAVNOSTI CŠOD
  • • Metka Stergar, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož : POSLUŠAM, OPAZUJEM, OBČUTIM, SODELUJEM;
    DELO S PREDŠOLSKIMI OTROKI V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ – ORMOŽ
  • • Renata Čeh, Dornava : VLOGA UČITELJA IN MUZEJSKEGA PEDAGOGA PRI VZPOSTAVLJANJU IN OHRANJANJU DISCIPLINE V MUZEJU
  • • Selma Širca, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper : MUZEJ V ŠOLI
  • • Uršula Kavalar Pobegajlo, CŠOD Ljubljana : PREŠERNI PO PREŠERNU - DAN DEJAVNOSTI CŠOD: OTROŠKA USTVARJALNOST V PREŠERNOVI ROJSTNI HIŠI

8.45 – 9.30
PLENARNA PREDAVANJA 3.del

Izr.prof.dr. Metoda Kemperl, izr.prof., PeF Univerze v Ljubljani : DRŽAVLJANJSKA VZGOJA V UMETNOSTNIH MUZEJIH Preberi povzetek ...

A. Tematski sklop SODOBNI MUZEJSKO-PEDAGOŠKI PRISTOPI IN POSEBNOSTI MUZEJSKO-PEDAGOŠKE DIDAKTIKE:

• Maja Krajnc, Slovenska kinoteka : KINO-KATEDRA ZA OŠ, SŠ IN PEDAGOGE

• Marjetka Balkovec Debevec in Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej : SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ POVEZUJE ŠOLE IN MUZEJ

• Mojca Horvat, Pokrajinski arhiv Maribor : KAJ LAHKO ŠOLSKE SKUPINE VIDIJO V ARHIVU?

• Nataša Robežnik, Muzej novejše zgodovine Slovenije : UPORABA ZGODOVINSKIH VIROV PRI POUČEVANJU SLOVENSKE ZGODOVINE 20. STOLETJA

 

B. Tematski sklop MEDPREDMETNO POVEZOVANJE V ŠOLAH IN MUZEJIH:

• Bojana Pustinek Miočič, CŠOD Ljubljana : DAN DEJAVNOSTI CŠOD V MUZEJU PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE V VELENJU

Darinka Kolar Osvald, Ljubljana: SLOVENSKI POLICIJSKI MUZEJ IN NJEGOVA VLOGA PRI VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

• Marjeta Klemenčič, Vrtec Idrija : PROJEKT KULTURNA DEDIŠČINA V VRTCU IDRIJA

• Mateja Huber, Pomurski muzej Murska sobota : VELIKA SKRINJICA ZA MRTVE ČLOVEKE: VKLJUČEVANJE OTROK PRI NASTAJANJU RAZSTAVE O   ŠEGAH OB SMRTI 

 

C. Tematski sklop MUZEJ IN IDENTITETA:

• Uroš Dokl, Muzej narodne osvoboditve Maribor : MUZEJ ZA MIR – MUZEJ NA POTI DO ZBLIŽEVANJA, RAZUMEVANJA IN SPOŠTOVANJA

• Petra Županič, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana : IDENTITETA KOT MOST DO POGLOBLJENEGA STIKA NAJSTNIKA Z AVANTGARDNO SOBO V LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI

• Martina Madon, Vrtec Nova Gorica : MUZEJ KOT DEJAVNIK VPLIVA NA OTROKOVO IDENTITETO

• Sonja Kogej Rus, Slovenski etnografski muzej : JAZ, MI IN DRUGI V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU

A. Tematski sklop SODOBNI MUZEJSKO-PEDAGOŠKI PRISTOPI IN POSEBNOSTI MUZEJSKO-PEDAGOŠKE    DIDAKTIKE:

• Loredana Sabaz, Selma Širca, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper : ŠOLSKI MUZEJ GIMNAZIJE GIAN RINALDO CARLI KOPER

• Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik : MAJHEN MUZEJ - PESTRA PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKA PONUDBA ALI PRETEKLOST SKOZI PRIZMO ARHEOLOGA

• Jožica Trateški, Muzej novejše zgodovine Celje : HERMAN LISJAK VÓDI PO VÔDI

 

B. Tematski sklop MEDPREDMETNO POVEZOVANJE V ŠOLAH IN MUZEJIH

• Lavra Fabjan, Dolenjski muzej Novo mesto : SM NM + SKRIVNOSTI PORTRETA MLADEGA DEKLETA: JE TO PREŠERNOVA JULIJA?

• Milena Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta Ljubljana : MEDPREDMETNO POVEZOVANJE V OSNOVNI ŠOLI – SLOVENSKA SLIKANICA 1917-2017

• Natalija Lapajne, Muzej za arhitekturo in oblikovanje-MAO : HUMANA MESTA - IZZIVANJE MERILA MESTA

•MOJA SOSESKA - IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI: UČNE URE S TEMATSKIMI DELAVNICAMI ZA DRUGO TRIADO

• Katarina Sučič, Ljubljana : UPORABA IKT V MUZEJSKI PEDAGOGIKI

C. Tematski sklop UČNI NAČRTI IN MUZEJI

• Nina Cvirn, Festival Velenje-Galerija Velenje : INTERAKTIVNO RAZISKOVANJE UČNIH NAČRTOV V GALERIJI VELENJE

• Marjetka Pivec, Vrtec Medvode : GALERIJA IN LIKOVNA UMETNOST/VZGOJA V VRTCU

• Tadej Trnovšek, Muzej krščanstva na Slovenskem Stična : STIŠKI ROKOPISI V VSAKO UČILNICO!

• Marjan Prevodnik, Zavod RS za šolstvo : LIKOVNE, USTVARJALNO MISELNE AKTIVNOSTI SMREKARJEVIH OTROK V GALERIJI ZDSLU

D. Delavnica PO SLEDEH GLEDALIŠKE ZGODOVINE v izvedbi Sandre Jenko mag.; Slovenski gledališki inštitut

E. Delavnica FENOMEN UČNIH UR V SLOVENSKEM ŠOLSKEM MUZEJU-UČNA URA BONTON ALI LEPO VEDENJE v izvedbi Taje Jacqueline Gubenšek

Brigita Strnad, višja kustosinja; Umetnostna galerija Maribor : AVTENTIČNO UČENJE V UMETNOSTNEM MUZEJU

Kliknite tukaj za ogled povzetkov referatov, plakatov in delavinc.

Partnerji

Lokacija

Hotel City Maribor**** se nahaja v najstarejšem delu mesta Maribor ob reki Dravi. Do mestnega jedra in glavnih mestnih znamenitosti se lahko gostje udobno sprehodijo kar peš. Moderen dizajn in vrhunska tehnologija zagotavljata udobje, gostoljubje kolektiva hotela pa bo poskrbelo za prijetno doživetje v Štajerski prestolnici.


  • Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor
  • info@cityhotel-mb.si
  • (02) 292 70 00
  • 200 parkirnih mest
  • lokacija v središču mesta
  • storitve na visoki kakovostni ravni

OPIS SOB


Opremljenost sob

Sobe so klimatizirane in sodobno opremljene. Imajo mini bar, SAT TV, brezžični internet, sef, kartični sistem odpiranja vrat, dnevno svetlobo, zvočno neprepustna okna. Tipi kopalnic v sobah se razlikujejo. Vse sobe so nekadilske.

STANDARD: http://www.cityhotel-mb.si/sl-si/rooms/class/standard-room.htm

SUPERIOR: http://www.cityhotel-mb.si/sl-si/rooms/class/superior-room.htm

 

OPIS KONGRESNEGA CENTRA

 

Konferenčne kapacitete Hotela City Maribor**** so idealna izbira za vaš poslovni dogodek, srečanja, bankete, razne dogodke in tudi poroke.


Večnamenska dvorana City v pritličju hotela z dnevno svetlobo je idealna izbira za večje dogodke, konference, srečanja, poroke, bankete… Dvorano lahko razdelimo na več manjših dvoran.


Konferenčne dvorane v 5. nadstropju z dnevno svetlobo so primerne za seminarje, predavanja, novinarske konference in predstavitve za manjše število udeležencev.

 

CENIK SOB                  

Hotel City Maribor**** STANDARD SUPERIOR
Dvoposteljna soba (single use) 65,00 € na sobo na noč 75 € na sobo na noč
Dvoposteljna soba (double use) 90,00 € na sobo na noč 110,00 € na sobo na noč

 

Rezervacijski obrazec najdete tukaj.

REGISTRACIJA

Kotizacija in plačilo

Kotizacija za prvega udeleženca znaša 185,00 EUR + DDV, za vsakega naslednjega iz iste ustanove priznavamo 10 % popusta.

Aktivni udeleženci v sekcijah oz. v delavnicah so deležni znižane  kotizacije, ki znaša 145,00 EUR + DDV. Prav tako imajo znižano kotizacijo študenti brez prispevka in sicer 50,00 EUR + DDV.

Kotizacija vključuje prisotnost na posvetu, napitke in zakusko med odmori, svečano večerjo s posebnim programom, strokovno gradivo ter vodena ogleda Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Umetnostne galerije Maribor.

Kotizacijo plačate na osnovi izstavljenega e-računa.

Informacije ter prijave in odjave

Podrobnejše informacije vam bomo posredovali na spodaj navedenih kontaktnih naslovih:

EDUCA Izobraževanja Gradnikove brigade 23, P.P. 181, 5000 Nova Gorica Tel.: 08 2053 225, fax: 08 2053 226 info@educaizobrazevanje.si  ter stefan@educaizobrazevanje.si

Vašo pisno prijavo pričakujemo najkasneje 3 dni pred pričetkom seminarja. Pošljete jo lahko na zgoraj navedene naslove po pošti, faksu-u ali e-pošti. Aktivni udeleženci imate rok za najavo aktivne udeležbe in naslova prispevka do 22. 2. 2017.

Tukaj si lahko ogledate uraden letak posveta.

Pomembni datumi za aktivne udeležence

  • Rok za prijavo naslova ( referata, delavnice ali plakata )  aktivne udeležbe = 22.2.
  • Rok za oddajo povzetka = 22.3.
  • Rok za obvestilo organizatorja o izbiri/sprejetju prispevka = 31.3.
  • Objava končnega  programa posveta = 3.4.
  • Rok za oddajo celotnega  prispevka = 8.5. na e-pošto : stefan@educaizobrazevanje.si
  • Izvedba posveta = 26. – 27.5.

 

Navodila za avtorje prispevkov:

Prispevek naj obsega med 10.000 in 15.000 znaki. Pri strokovnem prispevku mora tekst vsebovati naslov prispevka, cilj in smoter ter poleg prikaza temeljnih ugotovitev  oz. poteka muzejsko/pedagoške aktivnosti še rezime; pri raziskovalnih prispevkih pa še uporabljeno metodologijo ter rezultate raziskave.  Plakati bodo prezentirani v velikosti A0 (1189×841 mm) v za to namenjenem prostoru ( konferenčni predprostor ).

·        Teksti naj bodo sestavljeni razumljivo, jedrnato in slogovno ter jezikovno neoporečno

·        Pred tekstom navedite ime in priimek avtorja, naziv ustanove ter e-naslov avtorja

·        Slike in grafične prikaze, tabele, preglednice, sheme, oblikujte posebej v črno- beli barvi. Oštevilčite jih z zaporednimi številkami in kratkimi naslovi.

·        Celoten tekst  naj bo napisan s pisavo  Calibri, velikosti 10

·        Morebitno slikovno gradivo priložite v JGP formatu in ga ne dodajajte v besedilo (v besedilu samo označite številko slike); na prispevek naj bodo maksimalno 3 fotografije/slikovnega gradiva.

·        V kolikor boste oddajali slikovno gradivo, na katerih so učenci, vas prosimo, da ustrezno z zakonodajo uredite dovoljenje za objavo

Kliknite tukaj za popolna navodila.

Za dodatne informacije nam lahko pišete na e-naslov : stefan@educaizobrazevanje.si ali nas pokličite po telefonu št.08 2053225

Prijavnica za splošno udeležbo

Vpišite vaše podatke:

Na posvet prijavljamo naslednje udeleženke/ce:

Zgoraj navedeni udeleženec/ka se bo udeležil/a naslednjih tematskih sklopov:

SODOBNI MUZEJSKO/PEDAGOŠKI PRISTOPI IN POSEBNOSTI MUZEJSKO/PEDAGOŠKE DIDAKTIKE:
Petek, 26.V. : 14.00 - 15.30Sobota, 27.V. : 09.30 - 11.00Sobota, 27.V. : 11.30 - 13.00

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE V ŠOLAH IN MUZEJIH:
Petek, 26.V. : 14.00 - 15.30Sobota, 27.V. : 09.30 - 11.00Sobota, 27.V. : 11.30 - 13.00

MUZEJ IN IDENTITETA:
Sobota, 27.V. : 09.30 - 11.00

UČNI NAČRTI IN MUZEJI:
Petek, 26.V. : 14.00 - 15.30Sobota, 27.V. : 11.30 - 13.00

DELAVNICA: Po sledeh gledališke zgodovine:
Sobota, 27.V. : 12.30 - 13.00

DELAVNICA: Fenomen učnih ur v Slovenskem šolskem muzeju…
Sobota, 27.V. : 12.30 - 13.00

Dovoljujemo, da se prijavljene udeležence vpiše na seznam udeležencev za interno uporabo: DANE


Podatki za izstavitev računa:


DANE




Prijavnica za aktivno udeležbo

Vpišite spodnje podatke (za vsakega aktivnega udeleženca izpolnite in pošljite ločeno prijavo):

Na posvet prijavljamo naslednje udeleženke/ce:
Navedena udeleženka/udeleženec bo na posvetu aktivno sodeloval/a z:

Referatom (do 20 minut)Delavnico (do 60 minut)S plakatom v preddverju



Zgoraj navedena aktivna udeležba tematsko sodi v naslednji sklop
UČNI NAČRTI IN MUZEJIMEDPREDMETNO POVEZOVANJE V ŠOLAH IN MUZEJIHMUZEJI IN OBLIKOVANJE IDENTITETESODOBNI MUZEJSKO-PEDAGOŠKI PRISTOPI IN POSEBNOSTI MUZEJSKO- PEDAGOŠKE DIDAKTIKE



Dovoljujemo, da se prijavljene udeležence vpiše na seznam udeležencev za interno uporabo: DANE

Podatki za izstavitev računa:


DANE




GALERIJA