Gremo naprej – vabljeni na 2. konferenco ŠOLA IN MUZEJI 2018 !

Ko smo pozno popoldne 27. maja  pred Umetnostno galerijo Maribor  s skupnim fotografiranjem  zaključili 1. nacionalni strokovni posvet ŠOLA in MUZEJI še nismo vedeli kakšna bo nadaljnja usoda tega izobraževalnega dogodka.

Danes vemo – posvet se bo nadaljeval in prerasel v mednarodno strokovno/znanstveno konferenco z ambicijo  intenzivnejšega in  žlahtnejšega iskanja ter prepletanja  dobrih praks in modelov priprave otrok na obisk muzeja s strani vrtcev in šol na eni ter kar se da kvalitetne muzejsko/pedagoške prilagoditve izvedbe  s strani muzejev in galerij na drugi strani.

Muzejsko/pedagoška stroka in praksa ( pa tudi »galerijska » ) bo na naši drugi konferenci imela vse možnosti za nadaljnjo strokovno rast in bogatitev; tokrat tudi z udeležbo naših kolegov in kolegic iz Srbije ter iz Hrvaške.

Vabljeni torej, da se nam 23. in 24. marca 2018 pridružite bodisi kot aktiven udeleženec/udeleženka ali pa zgolj kot poslušalec/poslušalka mnogih zanimivih in aktualnih referatov, plenarnih predavanj in predstavitev plakatov.

[PDF]  Uradni letak konference najdete tukaj.

Novice

O konferenci

Ameriški filozof in pedagog John Dewey (1859–1952), ki v zadnjem času bolj poglobljeno zanima tudi slovenske raziskovalce pedagogike, je v povezovanju šole z ustanovami, kot so muzeji in knjižnice, videl »združitev vsega, kar je edukacijsko«. Kot predstavnik pragmatistične pedagoške smeri, je šolo videl kot obliko aktivnega učenja, ki naj bo čim bolj življenjsko (smiselno), v to filozofijo izobraževanja pa je vključil tudi muzej. Brez muzeja si Dewey ni predstavljal »edukacije, ki bo pri vseh oblikovala sposobnosti za življenje v demokratični družbi in za oblikovanje demokratične družbe«. Deweyju se je zdelo medinstitucionalno sodelovanje temeljno za relevantno, z življenjem in ne samo s poklicem povezano učenje, saj je v šoli »veliko skrajno nepomembnih učnih vsebin«, ki so »polne naučenih dejstev, ki sploh niso dejstva, in se jih je pozneje treba odučiti«, nasprotno pa so v knjižnicah in muzejih »zbrani, vzdrževani in urejeni najboljši viri preteklosti«. Tem virom preteklosti danes rečemo kulturna dediščina.

Med sodobne pedagoške izzive v teoriji in praksi gotovo sodi institucionalno partnerstvo – povezovanje ustanov predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja pa tudi izobraževanja odraslih s kulturnimi in z drugimi ustanovami, kjer je moč priti v stik s kulturno dediščino. Namen takega povezovanja je kakovostnejša vzgoja in izobraževanje. Med temi ustanovami velja posebej poudariti muzeje (v najširšem pomenu besede). Po zaslugi slovenskih muzejev so učiteljem možnosti, ki jih za uresničevanje ciljev kurikuluma nudi muzej, že dodobra znane. Tudi zapis v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS, da je eden izmed splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja »zagotavljanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in širšim okoljem« ter pogoste omembe muzejev in kulturne dediščine v učnih načrtih (v kontekstu ciljev, vsebin ali didaktičnih priporočil oz. strategij poučevanja) na vseh ravneh izobraževanja, napotujejo učitelje na pogosto obiskovanje muzejev. Kljub temu pa statistični podatki o komplementarnosti poučevanja kažejo, da tovrstno sodelovanje še ni izkoriščeno v zadostni meri.

Danes v Sloveniji pravih raziskav o pomenu in vplivu obiskovanja muzejev kot avtentičnih kulturnih okolij na vzgojo in izobraževanje pravzaprav nimamo, zato smo se odločili za strokovni posvet oz. konferenco, ki je namenjena tako učiteljem na vseh ravneh izobraževanja kot kustosom muzejev in drugih inštitucij, ki ohranjajo kulturno dediščino in se na kakršenkoli način ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem.

Vse vas vabimo k prijavi svojega prispevka v obliki strokovnih ali znanstvenih referatov, evalvacij, analiz, študij primerov in plakatov (predstavitev strokovnega dela, ki je še v procesu).

NAMEN   KONFERENCE  

Skrbna pedagoška priprava  otrok v vrtcu oziroma v  šoli  na obisk muzeja na eni ter prilagojeni pedagoško/didaktični pristopi s strani muzejskih kustosov/pedagogov na drugi strani postajajo v sodobni muzejski pedagogiki ključ do uspešnega sodelovanja med  vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in muzeji.

Kvalitativni dvig  muzejsko-pedagoške teorije in prakse ter iskanje medsebojnih sinergij med vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter muzeji in galerijami je temeljni  namen in hkrati ambicija te edinstvene konference, ki  v letu  2018 v drugi izvedbi dobiva tudi mednarodno razsežnost !

OSREDNJI  VSEBINSKI   SKLOPI  KONFERENCE

Na konferenci so predvideni štirje sklopi, znotraj katerih bodo prispevki razvrščeni. Teme, ki nas bodo še posebej zanimale so tako naslednje:

Učni načrti in kulturna dediščina v muzejih

Povezave in analize na ravni učnih ciljev, vsebin, metod in oblik dela, pomen tacitnega znanja, izkustveno učenje, konstruktivizem, …

Medpredmetno povezovanje v šolah in muzejih

Povezave na ravni učnih ciljev in vsebin, nadgrajevanje znanja, …

 

Kulturna dediščina in oblikovanje identitete

Osebna, lokalna in nacionalna identiteta, osebnostni razvoj, …

Sodobni muzejsko pedagoški pristopi

in posebnosti pri spoznavanju kulturne dediščine.

Plenarne predavateljice:

Konferenca bo potekala  v obliki plenarnih predavanj in strokovnih ter znanstvenih referatov  v sekcijah . Dobrodošle so tudi predstavitve plakatov/poster prezentacije.

Dr.Metoda Kemperl

Programski vodja posveta

Sicer pa redna profesorica za umetnostno zgodovino na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; je koordinatorica podiplomskega študija muzejske pedagogike; na predavanju bo spregovorila O slovenski osnovni šoli in umetnostnih muzejih.

Dr. Tamara Kisovar Ivanda

Predavateljica na Sveučilišču v Zadru, oddelek za izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev.

Spregovorila bo o Sodelovanju muzeja in šole iz perspektive učenčevega dojemanja/doživljanja muzeja.

Dr. Jovana Milutinovi

Redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu

Spregovorila bo o Vzgojno-izobraževalni praksi v muzeju v luči kritične pedagogike.

Dr. Željka Miklošević

Postdoktorandka na Filozofski fakulteti Sveučilišča v Zagrebu - Katedra za muzeologijo

Spregovorila bo o Pomenu šole in učencev za hrvaške muzeje.

Mag. Natalija F. Kocjančič

Pedagoška svetovalka za likovno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo

Spregovorila bo o Vplivu umetnosti v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov.

Doc. ddr. Verena Vidrih Perko

Arheologinja in muzeologinja, muzejska svetnica Gorenjskega muzeja, sodelavka oddelka za arheologijo in soustanoviteljica doktorskega študija heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Spregovorila bo o vlogi kulturne dediščine pri oblikovanju identitete in pomenu konvivalnih znanj, ki jih muzeji posredujejo.

Nabor prijavljenih in  izbranih predavateljev v sekcijah  oz. v delavnicah bomo objavili  naknadno po izteku roka za prijavo in izbor.

V okviru konference bosta organizirana obiska ( in vodena ogleda ) Narodnega muzeja Slovenije (nova stalna razstava) in Slovenskega šolskega muzeja, kjer nam bodo podrobneje predstavili njihova muzeja kot avtentični učni okolji, njihove pedagoške programe in inovativne pristope, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine.

Ker ima konferenca mednarodni značaj bodo  uradni  konferenčni jeziki slovenski, hrvaški in srbski  ter uradni jeziki  BIH ( bosanski, srpski in hrvatski ) brez  prevajanj.

Bomo pa kajpak v konferenčnih gradivih zagotovili povzetke v slovenskem jeziku za tuja ter povzetke v srbskem  oz. hrvaškem jeziku za slovenska predavanja.

Okviren program konference

- Štefan Krapše, organizacijski vodja posveta, EDUCA izobraževanja
- Red.prof. dr. Metoda Kemperl, programski vodja, PF Univerze v Ljubljani
- dr.Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo
- dr. Jovana Milutinović, Filozofska fakulteta Univerze v Novem Sadu
- dr. Tamara Kisovar Ivanda, Sveučilišče v Zadru
- dr. Željka Miklošević, Filozofska fakulteta Sveučilišča v Zagrebu
- dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka - Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport
- Anton Peršak,minister - Ministrstvo RS za kulturo

- mag. Natalija F. Kocjančič, pedagoška svetovalka za likovno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo:
Vpliv umetnosti v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov
Prispevek govori o pedagoški vrednosti umetnosti, ki ne le omogoča užitek ob nečem lepem, temveč spodbuja domišljijo, pomaga premagovati stereotipe in nudi priložnost za osebnostno rast. Likovno izražanje in ročne spretnosti dokazano pozitivno vplivajo na ustvarjalnost in koncentracijo otrok in mladostnikov, na njihove socialne spretnosti, emocije, kot tudi na razvoj pozitivne samopodobe. Številne raziskave kažejo, da v šolah, ki kulturi in umetnosti namenjajo več prostora, dosegajo boljše rezultate na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Novejše raziskave tudi dokazujejo, da večje izpostavljanje umetnosti spodbuja bolj zdrav psihosocialni razvoj otroka in mladostnika.


- dr.Tamara Kisovar Ivanda, predavateljica na Sveučilišču v Zadru – Oddelek za izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev:
Sodelovanje muzejev in šol iz perspektive učenčevega doživljanja muzeja
Kurikularni izobraževalni pristop odpira nove možnosti didaktičnega oblikovanja muzejskih in šolskih učnih vsebin ter na ta način procesira sokonstrukcijo šolskega kurikuluma in z njim povezanega osmišljanja učnih aktivnosti. Predavanje bo tematiziralo osmišljanje učnih in muzejskih aktivnosti ter nastajanje muzejsko-šolskih učnih gradiv usmerjenih k muzejskim in kurikularnim vsebinam. Omenjena gradiva so nastala na osnovi rezultatov raziskovanj, katerih namen je bil ugotoviti v kolikšni meri lahko ustrezno didaktično strukturirane muzejske aktivnosti in gradiva pripomorejo k nastajanju pozitivne percepcije muzejev pri predšolskih otrokih oziroma pri učencih iz osnovnih šol. Raziskave so potekale v urbanih in ruralnih predelih Zadarske regije in so vključevale 514 udeležencev. Pri tem smo uporabili kombinirane raziskovalne metode z namenom pridobivanja različnih podatkov in njihove globinske interpretacije.
Po izvedbi analize in interpretacije kvantitativnih ( deskriptivna in inferenčna statistika ) in kvalitativnih podatkov ( analiza prostih spisov učencev in njihovih risb ter interpretacija intervjujev z učitelji ) smo zaznali vpliv didaktičnega oblikovanja muzejskih vsebin na vse manifestacije učenčeve percepcije muzejev v okviru eksperimentalnih skupin.

- dr. Jovana Milutinović, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu :
Vzgojno-izobraževalna praksa v muzeju v luči kritične pedagogike
Poudarjanje in vse večji pomen vzgojno-izobraževalne vloge muzejev usmerja pozornost k široki analizi teoretičnih okvirjev, ki se nahajajo v jedru njihovih konkretnih muzejsko-pedagoških praks.
Glede na dejstvo, da so v preteklih desetletjih tako vzgojno-izobraževalne ustanove, kakor tudi muzeji vse bolj dovzetni in občutljivi za kritično teorijo, se v okviru muzejsko-pedagoške prakse poseben poudarek namenja potencialom kritične pedagogike. To pomeni, da se analizira pomen kritične pedagogike, ki ga ima le-ta pri oblikovanju muzejsko-pedagoških aktivnosti in razvoju ustreznega učnega okolja.

A. Učni načrti in kulturna dediščina v muzejih
B. Medpredmetno povezovanje v šolah in muzejih
C. Kulturna dediščina in oblikovanje identitete
D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi in posebnosti pri spoznavanju kulturne dediščine

Narodni muzej Slovenije kot avtentično učno okolje s predstavitvijo njihovih pedagoških programov in inovativnih pristopov, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine.

PREDSTAVITEV PLAKATOV bo potekala v konferenčnem preddverju ( na lokaciji Ministrstva RS za kulturo ) med 8.30 in 14.00 uro.

8.30 – 10.00
PLENARNA PREDAVANJA 2.del

- red.prof.dr.Metoda Kemperl, programski vodja posveta, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani:
Slovenska osnovna šola in umetnostni muzeji
Obiskovanje javnih muzejev ter doživljanje in razumevanje umetnosti je del aktivnega državljanstva, sestavina ene izmed osmih temeljnih evropskih kompetenc za vseživljenjsko izobraževanje ter del dveh izmed načel (kulturno-umetnostna vzgoja in medinstitucionalno sodelovanje) zadnje Bele knjige o vzgoji in izobraževanju (2011). Zato nas bo v predavanju zanimalo, kako k obiskovanju umetnostnih muzejev slovenske osnovnošolce navajajo učni načrt za predmet Likovna umetnost in učbeniki, namenjeni poučevanju pri tem predmetu.


- dr. Željka Miklošević, postdoktorandka na Filozofski fakulteti Sveučilišča v Zagrebu-Katedra za muzeologijo:
Pomen šole in učencev za muzeje
V referatu bo predstavljen pregled sodelovanja med šolami in muzeji na Hrvaškem v nekaj zadnjih letih ter opisan dominanten odnos muzejev glede na osnovnošolce in srednješolce. Poudarjen bo pomen razvoja sodelovanja in partnerstva v smeri formalnega in neformalnega/informalnega izobraževanja glede na kulturne in izobraževalne politike ki vplivajo ( ali bodo vplivale ) na vse nivoje muzejskega delovanja.

- doc. ddr. Verena Vidrih Perko, arheologinja in muzeologinja, muzejska svetnica Gorenjskega muzeja, sodelavka oddelka za arheologijo in soustanoviteljica doktorskega študija heritologije na Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:
O vlogi kulturne dediščine pri oblikovanju identitete in pomenu konvivalnih znanj, ki jih muzeji posredujejo
Kulturna dediščina je v mednarodnih dokumentih prepoznana kot temeljni identitetni, izobraževalni in razvojno gospodarski kapital. Neformalno šteje k dediščini vse, kar družba prepoznava kot vredno ohranjanja prihodnjim rodovom. Dediščina zaobsega tudi obrobja in vključuje vidike in družbene skupine, ki so pogosto prezrti s strani zgodovine. Dediščina ima odločilno vlogo pri oblikovanju kolektivnega spomina in prostorov spominjanja, ki so presodnega pomena za nastanek osebnih in skupnostnih identitet. Je temeljni vir človekovanja, zato ima moč posredovati konvivalna znanja in modrosti, ki ostajajo prezrta v sodobni hiperprodukciji znanstvenih podatkov.

A. Učni načrti in kulturna dediščina v muzejih
B. Medpredmetno povezovanje v šolah in muzejih
C. Kulturna dediščina in oblikovanje identitete
D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi in posebnosti pri spoznavanju kulturne dediščine

Sodelovanje med šolami in muzeji v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem ( kot muzejsko/pedagoške vzporednice )

Slovenski šolski muzej kot avtentično učno okolje s predstavitvijo njihovih pedagoških programov in inovativnih pristopov, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine

Partnerji

KONFERENČNI ORGANIZATORJI

Organizator  konference  je EDUCA Izobraževanje ; soorganizatorji  pa so :

  • – Zavod RS za šolstvo
  • – Univerzitet Novi Sad –  Filozofski  fakultet, Odsek  za pedagogiju
  • – Sveučilište u Zadru, Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja
  • – Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Katedra za muzeologiju – Odjel za informacijske i komunikacijske znanosti
  • – Narodni muzej Slovenije
  • – Slovenski etnografski muzej
  • – Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
  • – Slovenski šolski muzej
  • – Slovensko muzejsko društvo
  • – MG + MSUM
  • – ICOM Bosna in Hercegovina

 

Educa Izobraževanje se že  26  let  uspešno posveča organizaciji izobraževalnih dogodkov. Še posebej izobraževanju na področju vzgoje in izobraževanja. V teh letih smo izvedli okoli 240 seminarjev, posvetov, konferenc in delavnic s preko 720 uglednimi predavatelji ter z okoli 11.400 zadovoljnimi udeleženci.

Lokacija

Konferenca  se bo pričela  v petek  23. marca  ob 9.30 ter  nadaljevala  in zaključila  v soboto  24. marca  okoli 16.00 ure. Lokacije konference  bodo  na več prizoriščih v  središču Ljubljane in sicer   v ustanovah Muzejske ploščadi Metelkova v predelu Tabor  ( Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej,  Muzej sodobne umetnosti,  Zavod za varstvo kulturne dediščine ter v konferenčnih dvoranah Hotela Park in Ministrstva RS za kulturo). Vodeni ogledi pa bodo potekali prav tako v centru Ljubljane – v Narodnem muzeju Slovenije ter v Slovenskem šolskem muzeju.
Zainteresirani za prenočevanje boste našli natančnejše informacije o ugodnejših konferenčnih prenočitvah v izbranih hotelih po 3. januarju 2018.

Obrazec za rezervacijo prenočišč v hotelu Park najdete tukaj.

Povezavo za rezervacijo prenočišča v City hotelu najdete tukaj.

REGISTRACIJA

Kotizacija in plačilo

Kotizacija za prvega udeleženca znaša 185,00 EUR + DDV ( »early bird«  prijava = 170,00 EUR );  za vsakega naslednjega iz iste ustanove priznavamo 10 % popusta.

Aktivni udeleženci  referatov v sekcijah  ter pri predstavitvi plakatov so deležni znižane kotizacije, ki znaša 155,00 EUR + DDV ( »early bird« prijava za aktivne udeležence = 145,00 EUR + DDV ). Prav tako imajo znižano kotizacijo redni študenti brez prispevka in sicer  50,00 EUR + DDV.

Kotizacija vključuje prisotnost na konferenci, napitke in  zakusko med odmori, večerno druženje s posebnim programom, strokovno gradivo  ter vodena ogleda Narodnega muzeja Slovenije ter Slovenskega šolskega muzeja. Kotizacijo plačate na osnovi izstavljenega e-računa.

»Early bird » prijave veljajo do  vključno 19.januarja 2018.

Informacije ter prijave in odjave

Podrobnejše informacije vam bomo posredovali na spodaj navedenih kontaktnih naslovih:

EDUCA Izobraževanja Gradnikove brigade 23, P.P. 181, 5000 Nova Gorica Tel.: 08 2053 225, fax: 08 2053 226 info@educaizobrazevanje.si  ter stefan@educaizobrazevanje.si

Pisno prijavo aktivnih udeležencev pa pričakujemo  najkasneje do 25. januarja 2018. Pošljete jo lahko na zgoraj navedene naslove po pošti, faksu-u ali e-pošti.

AKTIVNI UDELEŽENCI

Do  25.I. 2018 nam morate  aktivni udeleženci poleg posebne prijavnice poslati še naslov vašega prispevka ( referata ali predstavitve plakata ) ter kratek povzetek vsebine ( naj ne presega  100 besed ).

Prijavnica za splošno udeležbo

Vpišite vaše podatke:

Na posvet prijavljamo naslednje udeleženke/ce:

Dovoljujemo, da se prijavljene udeležence vpiše na seznam udeležencev za interno uporabo: DANE

Podatki za izstavitev računa:


DANE




Prijavnica za aktivno udeležbo

Vpišite spodnje podatke (za vsakega aktivnega udeleženca izpolnite in pošljite ločeno prijavo):

Na posvet prijavljamo naslednje udeleženko/ca:
Navedena udeleženka/udeleženec bo na posvetu aktivno sodeloval/a z:

Referatom (do 20 minut)S plakatom v preddverju



Zgoraj navedena aktivna udeležba tematsko sodi v naslednji sklop
UČNI NAČRTI IN KULTURNA DEDIŠČINA V MUZEJIHMEDPREDMETNO POVEZOVANJE V ŠOLAH IN MUZEJIHKULTURNA DEDIŠČINA IN OBLIKOVANJE IDENTITETESODOBNI MUZEJSKO-PEDAGOŠKI PRISTOPI IN POSEBNOSTI PRI SPOZNAVANJU KULTURNE DEDIŠČINE



Dovoljujemo, da se prijavljene udeležence vpiše na seznam udeležencev za interno uporabo: DANE

Podatki za izstavitev računa:


DANE




PDF prijavnica za splošne udeležence.

PDF prijavnica za aktivne udeležence.

GALERIJA